Namen projekta je razviti UPJU na podlagi obsežnega niza glavnih načel UPJU (vključevanje, inovacije, na dokazih temelječe odločitve, državljanska usmerjenost, trajnost, ustvarjalnost, učinkovitost, uspešnost, enakost, podjetnost, sodelovanje, odprtost, preglednost, napredna tehnologija in drugi), kar ima za posledico številne razsežnosti:

  • (U)porabniško usmerjene elemente, ki preučujejo interakcijo državljanov z javnimi institucijami;
  • (P)ametne elemente, ki poudarjajo kakovost hitrega obveščanja in hitrega delovanja;
  • (J)avne vrednote, ki nam omogočajo obravnavati večplastno, medsebojno povezano in dinamično strukturo UPJU s proaktivnim vključevanjem javnih institucij in zainteresiranih strani;
  • (U)pravljalske elemente, ki s pomočjo struktur, procesov in postopkov spodbujajo celostno in celovito zasnovo UPJU kot družbeno-tehničnega pojava.

Izidi UPJU so jasno zasnovani kot nekaj, kar nastane kot rezultat ali posledica nujnosti izvajanja UPJU v javnih institucijah:

  • izidi prvega reda (I1) ali spremembe v modelu upravljanja;
  • izidi drugega reda (I2) ali spremembe položaja institucije glede na deležnike, ki so predmet storitev in interakcij ter
  • izidi tretjega reda (I3) ali izboljšave mesta / regije / države (gospodarska rast, socialna vključenost, ekološka uspešnost ter visoko izobraženi državljani).

Državljani in javni menedžerji v izbranih avtoritativnih in storitveno usmerjenih javnih institucijah bodo zagotovili informacije o trenutnem in pričakovanem stanju v okviru dimenzij in izidov.

Nato bodo pridobljeni podatki podvrženi multivariatni analizi, kar bo omogočilo prepoznavanje stopnje zrelosti UPJU in izdelavo s tem povezanih strategij / smernic za izvajanje različnih dimenzij ter posledično tudi doseganje izidov.

Tako bo interdisciplinarni pristop pridobivanja in analiziranja inputov v okviru številnih virov olajšal prepotreben sistemski način obravnavanja razvoja UPJU.

Namen projekta bo operacionaliziran (Slika 2) na podlagi petih komplementarnih ciljev:

  1. vzpostaviti konceptualni (teoretični) okvir za razvoj UPJU, ki bo vključeval ustrezne razsežnosti, prilagojene potrebam zainteresiranih strani v PA: (U)porabniški elementi, (P)ametni elementi, (J)avne vrednote, in (U)pravljalski elementi, in sicer na izjemno celoviti ravni s pomočjo sofisticiranih programskih orodij in metod;
  2. opraviti prilagojeno raziskavo, ki bo vključevala oceno potencialno pomembnih elementov UPJU s strani državljanov, javnih ustanov in izbranih strokovnjakov;
  3. kvantitativno določiti „idealen“ primer UPJU, indiciran na osnovi sofisticiranih multivariatnih metod;
  4. zagotoviti poglobljeno validacijo in optimizacijo statistično indiciranega UPJU s triangulacijo mešanih metod; in
  5. opremiti UPJU z izvirnim programskim orodjem, ki različnim deležnikom v JU zagotavlja integriran nabor referenčnih vrednosti (tj. data cube) za pospešeno implementacijo UPJU.

Slika 2: Operacionalizacija konceptualnega okvira k uporabniku usmerjenega pametnega javnega upravljanja (UPJU):
Okvir vključuje obsežen nabor načel UPJU (PR1 - PR15), transformiranih v merljive dimenzije (D1-D4), kar omogoča določitev stopnje zrelosti UPJU (CR) in oblikovanje jasnih strategij/smernic (ST), ki spodbujajo doseganje izidov (I1-I3). Poleg tega je podprta večdimenzionalna struktura podatkov (t.i. data cube), ki omogoča strojno učenje in napovedno analitiko z namenom kreiranja novega znanja in nenehnih izboljšav UPJU.

V zvezi s cilji projekta je treba poudariti, da bo poleg vzpostavitve znanstvenega okvira obravnavan tudi izziv uporabe UPJU v upravni praksi.

Zato bomo primerno razmislili o delitvi javnih institucij na storitveno naravnane in avtoritativne ter analizirali njihovo sedanjo zrelost v smislu UPJU in opredelili referenčne usmeritve, potrebne za ciljno zrelost.

Ker je za to potrebna obravnava številnih elementov, bo izvedljivost podprta s poudarkom na okviru in na neposredno nadzorovanih elementih (načela upravljanja, uveljavljanje digitalne preobrazbe in s tem vodenje do želene zrelosti) ter odprto dostopne inovativne programske rešitve, ki bo uporabnike v javni upravi sistematično vodila glede posameznih elementov, ki bodo zajemali razsežnosti administrativne in storitvene zasnove.

Javnim institucijam bo predstavljeno trenutno stanje pametne modernizacije znotraj institucije ter referenčne vrednosti, ki temeljijo na najbolj uspešnih institucijah.

Za ustrezne oblikovalce politike in državljane bodo skupni rezultati še posebej koristni z vidika ozaveščanja o najmanj izkoriščenih elementih pametne modernizacije, osredotočene na državljane.

Nadalje se bo s spremljanjem povratnih informacij uporabnikov, tehnoloških izboljšav in najboljših praks v zvezi z UPJU spletna programska rešitev dinamično prilagajala, s čimer se bodo premagale omejitve obstoječih statičnih konceptualnih okvirov pametnega upravljanja (Meyerhoff Nielsen, 2017).